Vpliv škodljivih sevanj na živali in rastlinstvo



Kakor vsa živa bitja, so tudi živali občutljive na škodljiva sevanja. Skoraj vse živali bežijo iz cone s povečanim sevanjem. Le redke iščejo takšne cone.

Živali, ki iščejo sevanje:
Mačke: to je edina domača žival, ki ljubi sevanje. Znana je stara ljudska modrost: kjer mačka leži, naj človek ne spi!
Čebele: posebno dobro uspevajo na motilnih conah. Bolj ko je panj obsevan, večji je doprinos medu. Kot posebno dobro področje za čebeljo pašo so tektonsko zelo razgibani kraji. Prinos je tudi do dvakrat večji nad močnimi podzemnimi vodotoki in posebno na križiščih vodnih žil. Čebelja matica pri rojenju poišče žarišče zemeljske globalne magnetne mreže, kjer je sevanje najmočnejše.
Mravlje: iščejo posebno močno sevanje. Mravljiščna pota potekajo po tektonskih strukturah. Ponekod je navada, da mravljišče zakopljejo v zemljo na parceli, na kateri nameravajo graditi. Če mravlje tam ostanejo, hiše tam ne bodo gradili. Če se odselijo od tam, je to znak, da je zemljišče "zdravo".
Sršeni in ose: imajo gnezda na motilnih conah.
Mušice: imajo svoj ples vedno na mestu največjega sevanja. Na tej osnovi se dajo celo narisati karte škodljivega sevanja.


Živali, ki se sevanjem izogibajo:
Vse domaže živali beže pred sevanjem. Če so izpostavljene škodljivemu sevanju:
- krave dajejo manj mleka, dobijo vnetje vimen, so bolj jalove in izpostavljene
  infekcijam
- konji kopljejo z nogami, so jalovi, naduščjivi, predisopzicija za obolenja je
  večja
- svinje slabo uspevajo, izgubljajo na teži, imajo
  motnje pri razmnoževanju, večja je umrljivost
  prašičkov in večja dispozicija za infekcije
- psi hujšajo, nimajo teka, izpadajo jim dlake, so
  slabotni, nagnjeni k artrozi in slabotnosti kolčnih
  zglobov ter infekcijam, za ležišče si vedno najdejo
  najugodnejše mesto
- lastovke in štorklje nikoli ne gnezdijo na škodljivih
  mestih. Kjer gnezdijo lastovke, je idealno mesto za
  spanje
- divjad se izogiba motilnih con, vendar pa se pri preseljevanju ravnajo po pasovih zemeljskih magnetnih mrež.

Tudi med rastlinami bomo našli takšne, ki se sevanja ogibajo oz. na takšnih mestih ne uspevajo ter takšne, ki jim sevanje godi.

Sevanja iščejo:
- drevje: jesen, jelša, vrba, robinija, hrast
- grmičevje: bezeg, rakitovec, trdoleska, leska
- zdravilne rastline: orlova praprot, kopriva, volčja češnja, divji pelin, bljuvača,
  sporiš, majaron, božja milost, naprstec, kolmež, oslad, jaščerica, mrzličnik,
  repuh, bodika, trobelika.

Sevanjem se izogibajo:
- drevje: bukec, breza, bor, jelka, smreka
- sadno drevje: jablana, hruška, češnja, sliva,
  marelica, breskev 
- grmičevje: ribizelj, kosmulja, robida, kosteničevje,
  dren, češmin, španski bezeg, beli trn, krhlika
- zelenjava: cvetača, brstični ohrovt, zelje, rdeče
  zelje, beluši, kumare, korenje, grah, fižol,
  rabarbara, krompir, koleraba
- žitarice: rž, ječmen, oves, pšenica, koruza, sladkorni
  trs
- cvetice: nagelj, vrtnica, azaleja, begonija, sončnica, geranija, krizantema,
  vijolica
- trta: vinska in brajda

Večina cvetlic je zelo občutljivih na škodljiva sevanja. V to boste prepričali sami, če boste cvetlico premaknili iz slabega na ugodno mesto.
na vrh



Copyright © 2009 - 2010 Geobiologija.net