Globalne mreže


Žarki, ki prihajajo iz vesolja sami po sebi niso nevarni. Imajo namreč tako veliko energijo, da jih večina preide skozi zemljo, nekaj se jih ukloni, nekaj pa se jih odbije od globljih geoloških plasti. Šele njihov povratek, ko se odbijejo od trde kamnine v zemlji, je lahko škodljiv, zdravilen ali pa nevtralen. Te mrežaste strukture nastanejo torej pod vplivom kozmičnih žarkov v zemeljskem magnetnem polju. Nemški raziskovalec, Dr. Ernest Hartmann je odkril pravcato mrežo teh sevanj, s katero je prekrita tako rekoč vsa zemlja. Danes to mrežo imenujemo I. mreža ali HARTMANNOVA MREŽA. Žarki mreže potujejo v smeri sever-jug in vzhod-zahod ter dosegajo različne širine. Ponekod so široki 18 cm, drugod pa tudi do 25 cm. Prav tako je različen razpon žarkov. Radiestezisti so izmerili razpon od 180 do 280 cm. Tudi črte žarkov niso ravne, ampak vijugaste. V naših krajih poteka Hartmannova mreža od zahoda proti vzhodu v medsebojni razdalji 250 cm, v smeri sever-jug pa na vsakih 200 cm. Žarek sam po sebi ni niti škodljiv niti zdravilen. Eno ali drugo se pojavi samo na tistem mestu, kjer se žarka vzhod-zahod in sever-jug križata. Tem križiščem pravimo tudi Hartmannovi vozli. Naknadno so ugotovili, da ima to sevanje frekvence reda velikosti Ghz, torej mikrovalovno območje. Mreža ni stacionarna, ampak se premika skupaj z magnetnim poljem.

Dr. Manfred Curry je odkril II. mrežo, imenovano tudi CURRYJEVA MREŽA. Ta mreža poteka pod kotom 45 stopinj na I. ali Hartmannovo mrežo. Curry je razdelil ljudi na dve skupini. Pravi, da so nekateri občutljivi na "vročo fronto", drugi pa na "hladno fronto". Ker so vsa sevanja polarizirana, tudi tu nastopi pojem Ying-Yang oz. plus-minus. Ljudje različno reagirajo na draženja različnih sevanj. Vse kaže, da igra pri tem pomembno vlogo avtonomni živčni sistem. Živci simpatikusa in parasimpatikusa so verjetno glavni posredniki jakostnega vpliva sevanja na ljudi, živali in rastlinstvo. Posledica tega je, da se v nekaterih prostorih počutimo dobro, v drugih pa ne. V nekaterih posteljah spimo, v drugih ne. 

Za Curryjevo mrežo velja, da prihajajo žarki odzgoraj in prodirajo v zemljo. Pri Hartmannovi mreži so žarki zelene (radiestezijske) barve, pri Curryjevi mreži pa rdeče (radiestezijske) barve. Kadar sta v isti osi Hartmannov in Curryjev vozel,  je Hartmannov žarek, ki je zelen, spodaj, nad njim pa je Curryjev žarek v rdeči barvi. Pri tem Hartmannov vozel naravnost "sika" kot puščica izpod Curryjevega. Curryjev vozel dosega višino do 50 cm in ima obliko kupole. Ta pojav je zaznati v stanovanjski hiši v vsakem nadstropju.

Barve vozlov se spreminjajo, če nanje položimo kovinski predmet. Barva je odvisna od barve kovine. Znano je, da so Kitajci že nekaj tisoč let pred našim štetjem znali poiskati kozmična in zemeljska sevanja. Od tod tudi prvi podatki o "zmajevih črtah" (Marko Pogačnik: Zmajeve črte in ljubljanski trikotnik). Kitajski cesar je imel namreč pri sebi posebej izurjene služabnike, ki so pred začetkom gradnje vsake pomembne zgradbe preiskali gradbišče, da ne bi bodoča stavba stala na mestu, kjer iz zemlje prihajajo "zli duhovi", ki prinašajo nesreče in bolezni. Z zdravilnimi škodljivimi sevanji pa so bili seznanjeni že tudi stari Perzijci, Kelti, Egipčani in drugi kulturni narodi. 
Približna širina Curryjevega žarka naj bi bila 50 cm, vendar velikokrat naletimo na širino le 8 cm. Tudi razdalja med žarki običajno ni večja od 350 cm, vendar je včasih manjša ali večja.

Glavni spodbujevalec jakosti in premikanja obeh mrež je luna, ki s svojimi spremembami povzroča valovanje sevanja. Mreži torej nista konstantni, ampak "potujeta" z luno. Če bi torej hoteli natančno določiti sevalna področja posameznih vozlov obeh magnetnih mrež, bi morali opraviti detekcijo štirikrat v 28-ih dneh in nato še ob polni luni in ob mlaju. So pa tudi dnevi, ko škodljivi vozli ne sevajo. Zato se pogosto zgodi, da dva, sicer korektna radiestezista, na istem mestu izvedeta različni detekciji, seveda ob različnem času. Po jakosti so sicer sevanja različna, najmočnejša pa so ponoči med 1. in 4. uro, vendar tudi ne vsako noč.
<- nazaj na vrste sevanj
 


Cpyright © 2009 Geobiologija.net