Glavobol, migrena

Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in je najpogostejši bolečinski sindrom pri ljudeh. Bolečina v glavi se pojavlja pogosteje kot kjerkoli v telesu, saj je kar 96-odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju občutilo glavobol. V večini primerov ne moremo odkriti medicinskega vzroka in govorimo o primarnem glavobolu.

Pojavi se lahko kot osamljen znak, lahko kot eden v skupku simptomov kot pri migreni, ali pa kot del razvijajoče se bolezni, kot je možganski tumor, meningitis, ali možganska krvavitev. Verjetno bo preteklo kar nekaj časa, da bomo spremenili prevladujoče razmišljanje, da je glavobol pač nujno zlo vsakdanjega življenja, pa četudi jemlje delovno vnemo, ustvarjalnost in življenjsko energijo.
Številni vzroki in različni mehanizmi nastanka glavobola na eni strani ter različna kvaliteta in intenzivnost bolečine na drugi strani še vedno povzročajo težave pri razvrščanju glavobolov. Pravilna razvrstitev namreč velja za temelj pravilne diagnoze in uspešnega zdravljenja.
V redkih primerih pa lahko odkrijemo patološki proces, ki povzroča glavobol (na primer možganski tumor) - tedaj govorimo o sekundarnem ali simptomatskem glavobolu.

Bolečina pri glavobolu je običajno ostra in dobro lokalizirana, kar je nenavadno glede na to, da lobanjo oživčujejo zlasti visceralna nociceptivna vlakna. Razlog je v tem, da je glavobol velikokrat prenesena bolečina - k istim sekundarnim nevronom se namreč stekajo tako visceralna kot somatska nociceptivna vlakna. Bolečinski dražljaj sicer pride po visceralnem vlaknu, vendar pa posameznik občuti bolečino na lokaciji, ki jo oživčujejo somatska vlakna, ki se stekajo do istega sekundarnega nevrona.

Razvrstitev glavobolov:

I. del: Primarni glavoboli
 1.  migrena
 2. glavobol tenzijskega tipa
 3. glavobol v rafalih in druge avtonomne bolečine trovejnega obraznega živca
 4. drugi primarni glavoboli

II. del: Sekundarni glavoboli
 5. Glavobol  povezan s poškodbo glave in/ali vratu
 6. Glavobol  povezan z boleznimi  ožilja na glavi ali vratu
 7. Glavobol  povezan z ne žilnimi intrakranialnimi boleznimi
 8. Glavobol  zaradi  delovanja kemičnih snovi in njihove ukinitve
 9. Glavobol  povezan z okužbami
10. Glavobol  povezan z motnjami homeostaze
11. Glavobol ali obrazna bolečina povezana z motnjo/okvaro/boleznijo lobanje,
     vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza
     ali lobanje
12. Glavobol povezan s  psihiatričnimi motnjami

III. del: Bolečina zaradi okvare možganskih živcev, centralna in primarna obrazna
     bolečina in drugi glavoboli
13. Bolečina zaradi okvare možganskih živcev in centralni vzroki obrazne
     bolečine
14. Drugi glavoboli (neopredeljeni, nikjer razvrščeni)

Migrena

Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri ženskah je kar trikrat pogostejši kot pri moških.
Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utruje-nost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in želja po hrani. Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:   
- zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,   
- utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi
  še na drugo stran,   
- slabosti,   
- bruhanju,  
- občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

 

Glavobol postane še izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri okoli 10 % bolnikov se pred napadom migrenskega glavobola pojavi avra, ki navadno traja manj kot eno uro. Gre za nevrološko motnjo, povezano z bleščanjem pred očmi ali pojavljanjem slepih točk v vidnem polju. Redkeje se pojavi tudi zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.

Slike motenj v vidnem polju pri migreni (pojav avre):

slika1: formacija cik-cak svetlikajočih se linij

 

slika 2: negativni skotom - izguba občutka za bližnje objekte, meglitve

slika 3: pozitivni skotom - lokalno zaznavanje dodatnih struktur

slika 4: skoraj celotna enostranska izguba zaznavanja

 

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če migreno spremljajo hudi in pogosti glavoboli, je posvet z zdravnikom nujno potreben.

Kaj sproži napad migrene?

Migreno lahko sprožijo izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri prehranski dodatki (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.

Sprožilni dejavniki za migreno:

hormoni	prehrana	spremembe	senzorični dražljaji	stres
mentruacija	alkohol	zračni tlak	močna svetloba	naporna dejavnost
ovulacija	čokolada	vlaga	utripajoča luč	po sprostitvi
puberteta	sir	letni člas	vonjave	smrt
menopavza	glutamat	zemljepisni položaj	glasen zvok	selitev
kontracepcija	aspartat	nadmorska višina		izguba službe
	kofein	spalni ritem		prepir
	oreški	prehranjevanje
	mesni izdelki

10 nasvetov za ljudi, ki imajo redne migrene:  1. Izogibajte se dejavnikom, ki pri vas sprožijo migreno.  2. Vodite dnevnik migrenskih napadov. Vanj vpisujte     dogajanja med napadom migrene.  3. Imejte urejen ritem spanja. Spremembe lahko sprožijo     napade migrene.  4. Ukvarjajte se s športom (npr.: tek , plavanje, kolesarjenje...).  5. Skušajte živeti urejeno in uravnoteženo.  6. Skušajte redno jesti.  7. Naučite se reči "ne". Ne dovolite si, da bi vas prisilili delati stvari, ki jih     sami ne želite.  8. Poskusite z vajami za sprostitev.  9. Ne preobremenjujte se in ne pričakujte preveč od sebe. 10. Preverite na kakšnem mestu spite. Neustrezno mesto spanja, kjer so      prisotna obremenilna sevanja, lahko sprožajo migrenske napade in tudi      drugače škodljivo vplivajo na Vaše zdravje.      Naročite geobiološke radiestezijske meritve škodljivih sevanj.

Tenzijski glavobol

Tenzijski glavobol se lahko pojavi pri odraslih vseh starosti. Občutimo ga kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur.

Kdaj se pojavi tenzijski glavobol?

Sprožijo ga fizikalni in psihološki vplivi ter vplivi okolja. Med fizikalne vplive spadajo pomanjkanje spanja, lakota, slaba drža in preobremenjenost oči. Psihološka povzročitelja sta predvsem jeza in občutek strahu. Najpogostejši vplivi okolja so tobak, nikotin, nekatere vrste hrane (sir, čokolada, čebula, melancana, lovorov list, paprika, cimet, ocvrta in mastna hrana) ter nekateri dodatki v prehranskih izdelkih.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Če je glavobol močan in traja več dni ali celo tednov, se nemudoma posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Škodljiva sevanja in glavoboli oz. migrene: Glede na čas bivanja v energetsko neprimernih pogojih, se po raziskavi, ki jo je opravil dr. Vaclav Nečas, pri ljudeh lahko pojavijo kronični glavoboli in migrene po 6-7 letih bivanja na takšnem mestu. V kolikor imate ponavljajoče in redne glavobole, ki so se morda že razrasli v migrenske napade, obstaja velika verjetnost, da imate ležišče postavljeno na energetsko neugodnem mestu. Geobiološki vplivi lahko povzročajo glavobole in migrene ter druga težja obolenja, zato bi bilo dobro, da naročite meritve škodljivih sevanj, ki lahko ta sum potrdijo ali ovržejo.