Elektroakupunktura po dr. Vollu


Zdravstvena diagnostika po dr. Vollu je metoda elektroakupunkturnega vrednotenja stanja energetskih meridianov ter notranjih organov in sistemov v človeškem telesu.



Zgodovina

Metodo je osnoval dr. R. Voll (1908-1989), ki se je rodil v Belinu. Najprej je obiskoval visoko tehnično šolo v Stutgartu, po tragični smrti očeta, ki ga uradna medicina ni mogla rešiti, pa se je prešolal na medicinsko fakulteto v Hamburgu. Po končanem študiju je začel delati v Hamburški bolnišnici, na to pa je delal kot splošni zdravnik in pediater.

Poleg znanih načinov zdravljenja je nenehno iskal druge metode zdravljenja, ker je tudi sam imel težave s sečevodi, pri katerih je bila uradna medicina nemočna. Slučajno je naletel na kitajsko akupunkturo in homeopatijo. Najprej je sistematiziral vse točke glede na mesto njihovega nahajališča. V tistem času so bila mnenja glede točnega nahajališča točk različna. Razvil je aparat za merjenje napetosti tok na telesu. Pokazalo se je, da imajo točke nižjo upornost. Poleg tega je dr. Voll dražil te točke z električnim tokom, kar je dajalo zdravilni učinek.

Tako je bil leta 1953 iznajden aparat, s pomočjo katerega je bilo mogoče točno določiti položaj točke in ga menjati ter omenjene točke zdraviti. Dr.Voll je tako pojasnil svoje odkritje: "Če je teorija kitajske akupunkture točna, potem je zdravje človeka v resnici odvisno od energijskega ravnotežja v telesu, tedaj je mogoče s pomočjo sodobne naprave to energijo meriti in po možnosti uravnovešati." Leta 1956 je bilo ustanovljeno prvo društvo elektroakupunkture s sedežem v Stutgartu.

 

S pomočjo tega aparata je dr.Vollu uspelo odkriti nove meridiane in opisati njihovo klinično pomoč. Na vsakem meridianu je odkril kontrolno točko, ki je kazala energetsko stanje celotnega meridiana. Povsem slučajno je dr.Voll odkril fenomen testiranja zdravil, ki je bistvo elektroakupunkture po dr. Vollu (v nadaljevanju EAV). Opazil je, da se je pri diagnosticiranju s pomočjo aparata kazalec odklanjal navzgor in navzdol, če je pacient držal v roki neko zdravilo. Začel je raziskovati svoja opažanja in ugotovil, da lahko s pomočjo tega principa zdravnik najde pravo zdravilo za paciente. Poleg tega metoda dovoljuje ugotavljanje alergenov in strupov v okolici.

Obstaja Planckova kvantna teorija, katere bistvo je, da ima vsako telo določeno količino energije, ki se kaže kot elektromagnetno valovanje določene frekvence. Tudi zdravila imajo svoja elektromagnetna valovanja. Če postavimo zdravilo v merilni krog, pacient-aparat-merilec, se rezultati merjenja spremenijo. Če imata zdravilo in oboleli organ enako frekvenco, zdravilo zbriše negativno frekvenco določenega organa, posledično organ ozdravi.
Novo odkritje dr.Volla je naletelo na močan odziv uradne medicine na svetovno znanih univerzah po svetu. V nekaterih državah so se začela intenzivna raziskovanja elektroakupunkture, dr.Volla pa so množično vabili na predavanja. Ne glede na uradno mnenje se je tudi v Nemčiji začela večina zdravnikov ukvarjati z elektroakupunkturo. Zelo močan razvoj je EAV metoda doživela v Avstriji in Švici. Društvo dr.Volla se je preimenovalo v mednarodno. EAV so začeli uporabljati v EU državah.
Za svoje odkritje je dr.Voll prejel številne nagrade, med drugim odlikovanja nemške vlade ter Vatikana, ki ga je nagradil z zlato medaljo. Dr.Voll je umrl februarja 1989 leta.

Kako deluje?

V sistemu EAV obstaja 22 meridianov, 14 kitajskih in 8, ki jih je odkril dr.Voll:
- limfatični meridiani
- meridiani živčne degeneracije
- meridian alergij
- meridian organske degeneracije
- meridian sklepne degeneracije
- meridian degeneracije sklepnega tkiva
- kožni meridian
- meridian maščobne degeneracije

 

V klasični kitajski akupunkturi potekajo vsi meridiani na levi in desni strani, dva meridiana zadaj in spredaj po sredini telesa.

Metoda EAV je zelo občutljiva, nanjo vplivajo številni moteči faktorji, in sicer elektromagnetna polja, prisotnost različnih naprav. Zato zdravniki EAV posvečajo veliko pozornost na svojem delovnem mestu, da bi se izognili vplivu elektromagnetnih polj. Pacient mora sneti nakit in uro, zdravnik dela v gumijastih rokavicah.
V zadnjem času se tudi za EAV uporablja računalnik.

Kako poteka?

Tipična raziskava EAV poteka takole: pacient sedi nasproti zdravnika, v roko vzame elektrodo, zdravnik pa z merilcem meri napetost v 120-ih točkah. Po potrebi naredi testiranje zdravil. Stanje organov se ocenjuje glede na naslednje parametre: hitrost naraščanja kazalca, dosežena vrednost in zelo pomembno - padanje kazalca.

 

Prednosti elektropunkturne zdravstvene diagnostike po dr. Vollu

Prednosti EAV:
- bolezen je mogoče odkriti v začetni fazi
- omogoča določanje vzrokov bolezni, ki jih je vedno več
- omogoča diagnosticiranje bolezni vegetativnega živčnega sistema
- lahko določi snovi v okolici, ki povzročajo zastrupitev organov

Izjemne prednosti EAV so:
- zdravljenje revmatskih obolenj, infekcij zgornjih dihalnih poti, infekcij v uro-
  genitalnem traktu

- zdravljenje notranjega predela organizma, patološke mikroflore v črevesju in
  želodcu

- borelioze
- degeneracijske bolezni
- bolezni presnove
- motnje v vegetativni regulaciji organizma, ki vodijo k psihosomatskim boleznim
- prisotnost strupov iz okolice

Najpomembnejše v teoriji EAV je razumevanje, da vsaka bolezen nastane zaradi več vzrokov, in sicer:
- infekcijska žarišča
- elektromagnetna polja
- dednost
- ostanki starih bolezni
- brazgotine
- posledice udarcev
- stranski učinki zdravil
- posledice cepljenj
- mikrozastrupitve s kemičnimi dodatki v hrani in okolici
- stres
- težavna nosečnost
- porodne poškodbe

 

Zaradi tega začne slabeti imunski sistem, kar sproži bolezni. V uradni medicini običajno iščejo en vzrok za bolezen: helicobacter-želodec, bakterije-mandeljni.

Vsaka bolezen ima vsaj 5 načinov delovanja:
- Lokalni vplivi na organe: infekcija v zobeh sproži vnetje zob
- Vpliv na sosednje organe: vnetje zob lahko povzroči povečanje infekcijskih
  vozlov

- Vpliv na razdaljo: mandeljni vplivajo na delovanje ledvic
- Imunski vpliv: dolgotrajna bolezen zelo oslabi imunski sistem

V uradni medicini ne poznajo teh povezav. Na primer, debelo črevo povzroča bolezen kože, ledvice povzročajo bolezni sklepov, prostata povzroča bolezen sinusov, gliste povzročajo bronhialno astmo, mandeljni vplivajo na delovanje ščitnice, maternica lahko povzroči bolečine v križu, trtica povzroča glavobole, ledvice povzročajo visok pritisk, sinusi povzročajo bolečine v ramenskem obroču, udarci v glavo povzročajo bolezni sinusov. Glavna zdravila v EAV so nosodi in sicer so to mikroizvlečki iz virusov, bakterij, alergenov, strupov iz okolice. Pripravljajo se na homeopatski način z razredčenjem. S pomočjo teh snovi vplivamo na imunski sistem, ki se začne sam boriti proti povzročitelju. Obstaja okoli 3000 različnih nosodov. Klasična homeopatija je samo dodatek k zdravljenju z nosodi.

Vir: mag. Kajumov S. dr. med. (2008), Elektronski vir, http://www.iridodiagnostika.com/clanki/elektoakupuntura.htm [dostop 14. november 2009]

<- nazaj na seznam člankov


Copyright © 2009 - 2010 Geobiologija.net